Podjetništvo je veliko tveganje. Nikjer ni zagotovljeno, da bo bilo vašo podjetje uspešno ali obratno. Včasih se zgodi, da podjetje preprosto ni več sposobno delovati na trgu in je zato potrebno narediti predlog za stečaj. Tega mora prezadolžena oseba ali upnik vložiti na okrajnem sodišču, kjer je kraj njegovega stalnega prebivališča. Pravila o postopku so določena z zakonom ZFPPIPP. V njem je regulirano, kdaj se lahko opravil predlog za stečaj zasebnika, podjetnika ali potrošnika. Okrajno sodišče vodi postopek proti fizični osebi, ki živi v Sloveniji. Potrošniku, ki ni doma v Sloveniji, vendar prejema plačo oziroma druge prejemke ali pa ima premoženje na območju Republike Slovenije. Na zadnje pa še proti podjetniku, ki ne živi v Sloveniji, vendar ima sedež v njej. Predlog za stečaj mora vsebovati jedrnato obrazložitev, zakaj ne morete poplačati svojih dolgov. Vsak neplačani račun boste morali pojasniti s tem, kdaj je nastal, kako, koliko znaša in čemu ga ne morete plačati. Opisati boste morali tudi svoje življenjske stroške, kakšne imate doma družinske razmere, kako to vpliva na vašo plačilno sposobnost. Predlog za stečaj upošteva, če ste brezposelni, invalid, ste imeli smrt v družini, morate obvezno preživljati tretjo osebo, ste doživeli naravno nesrečo in podobno. Po vsem tem prosite sodišče za izdajo sklepa o začetku osebnega stečaja. Pristojnost sodišča je urejeno z 51. členom ZFPPIPP, krajevna pristojnost pa z 52. členom. Sodišče vodi sodnik, ki ima pristojnosti urejene z 53. členom. Kot je že bilo omenjeno, je predlog za stečaj enak za fizično osebo kot pravno osebo. Vendar morate vedeti, da fizična oseba ni ista pravni osebi. Po koncu stečajnega postopka vaš status fizične osebe ne preneha. Tako tudi terjatve upnikov ne. Izjema je le, če se naredi za stečaj odpust obveznosti. V postopku osebnega stečaja se mora upoštevati določena pravila, ki so bila že omenjena zgoraj.

Stanje premoženja, ki gre v stečajno maso, mora dolžnik podati sodišču v obliki poročila. V njem mora vsebovati sledeče: popis vsega premoženja, ki ga ima dolžnik. Vse podatke o transakcijskih računih, kot so podatki o številki, izvajalcu plačilnega prometa in drugo. Poročilo mora tudi vsebovati vse podatke o skupnih mesečnih zneskih plač, pokojnin in drugih prejemkih ter podatke o izplačevalcih. Na koncu poročila mora dolžnik napisati izjavo v kateri priseže, da je navedel vso svojo premoženje in transakcijske račune, ki so mu znani. Stečajni postopek se konča, ko se unovči vso stečajno premoženje in se jo razdeli med upnike. V primeru, da stečajni dolžnik dobiva neke stalne prejemke, pa se postopek stečaja ne more končati. Če v stečaj odpust obveznosti ni bil izveden, lahko sodišče s sklepom o končanju postopka stečaja odloči sledeče. Kot prvo, katere terjatve prijavljene v postopku so priznane in kakšen je znesek teh, ki v postopku niso bile plačane. Drugič pa, da zahteva od stečajnega dolžnika, da izplača ostali neplačani del terjatev. Nekateri bodo hoteli opraviti odpust obveznosti, ki jih imajo kot stečajni dolžniki. Takšen postopek se izvede znotraj osebnega stečaja le v primeru, da dolžnik do izdaje sklepa o zaključitvi stečajnega postopka vloži stečaj odpust obveznosti. Ta je definiran pod 397. členom ZFPPIPP. Obveznost se ne odpusti, če obstajajo ovire, ki so definirani v 398. členu ZFPPIPP, ki so zapisani sledeče. Stečajni dolžnik ne sme biti pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti gospodarstvu. Da je ta v zadnjih treh letih pred začetkom stečajnega postopka poslal neresnične podatke davčnemu uradu, za kar je bil kaznovan za najmanj 4.000 evrov. Stečaj odpust obveznosti se ne naredi, če je že bil tak sklep opravljen v manj kot desetih letih nazaj od zdajšnjega. Stečajni dolžnik tudi ni smel zadnja tri leta pred začetkom stečajnega postopka prevzeti obveznosti, ki niso bile primerne za njegovo premoženjsko stanje. Odpust obveznosti se deli na tri faze: začetek postopka, ugovor proti odpustu in sklep o odpustu obveznosti.