Zakon o zaščiti prijaviteljev in njegova implementacija

Zakon o zaščiti prijaviteljev oziroma žvižgačev je začel veljati v lanskem letu konec februarja. Ureja področje varstva tistih, ki prijavijo kršitev v njihovem delovnem okolju. Prav tako določa tudi dodatne obveznosti za zavezance javnega in zasebnega sektorja. Nekaj podrobnosti o zakonu o zaščiti prijaviteljev je zapisanih spodaj.

Zakon o zaščiti prijaviteljev se zavzema za zaščito tistih, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o kršitvah predpisov znotraj Republike Slovenije ter neprimernem ravnanju v okviru svojega delovnega okolja. Zaščita prijaviteljev znotraj organizacije v skladu z novim zakonom o zaščiti prijaviteljev je obvezen del vsem subjektom javnega in zasebnega sektorja z več kot 50 zaposlenimi.

Zakon o zaščiti prijaviteljev določa, da so zavezanci dolžni vzpostaviti in implementirati določila zakona v zakonsko določenem roku. Ta je bil za pravne subjekte, ki zaposlujejo od 50 do 249 ljudi 17. 12. 2023, za pravne subjekte z več kot 250 delavci in zavezance javnega sektorja pa 90 dni od uveljavljanja zakona – do 23. 5. 2023.

Prijavitelji so po zakonu tiste osebe, ki prijavijo nepravilnosti v organizaciji. Prav za njihovo varnost je ključna zaščita in anonimnost, in ravno te novosti je prinesel Zakon o zaščiti prijaviteljev. Nezakonite dejavnosti se lahko namreč zgodijo v vsaki organizaciji v obliki korupcije, poslovnih napak, goljufije ali malomarnosti. Njihova neobravnava pa povzroči resno škodo v javnem interesu.

zakon o zaščiti prijaviteljev 2

Za vzpostavitev varne in zasebne prijavne poti znotraj organizacije je bila, kot zahtevata evropska direktiva ter slovenski Zakon o zaščiti prijaviteljev, vzpostavljena aplikacija e – Zaupnik. Aplikacija omogoča pošiljanje, evidentiranje in obravnavo prijav povsem zaupno. Prav tako tudi vso nadaljnjo komunikacijo med prijavitelji in zaupniki v organizaciji. Aplikacija deluje na vseh napravah in operacijskih sistemih ter je v slovenskem jeziku.

Dejanja prijaviteljev so tista, ki odkrivajo in preprečujejo škodo in zato prijavitelji ne bi smeli biti obravnavani napačno in zaradi tega morda celo izgubiti službo. Ravno prijavitelji, ki s svojim dejanjem osebno zelo tvegajo, pogosto preprečijo škodo v javnem interesu.